• Anksioznost

    je negativno čustveno stanje. Gre za občutke tesnobe in generaliziranega strahu. Navadno vzrok tesnobe ni točno določen ali jasen.

  • Alostaza

    Spremenjeno stanje homeostaze, ki nastane zaradi neuspešnega odpravljanja motnje, povzročene z notranjim ali zunanjim dejavnikom. Omogoča vzdrževanje navidez nespremenjenega načina življenja, vendar je energetski vložek zelo velik.

  • Avtogeni trening

    je oblika globokega sproščanja. Avtogeni trening ima pozitivne učnike na soočanje s stresom in niža negativne fiziološke odzive telesa na stres, hkrati pa je učinkovit na mnogih drugih področjih, tudi pri zdravljenju psihosomatskih obolenj.

  • Bazalni metabolizem

    Količina energije oz. kalorij, ki je potrebna za vzdrževanje vseh življenjsko pomembnih funkcij v mirovanju telesa.

  • Beljakovine

    oskrbujejo telo z aminokislinami, ki so osnovne gradbene enote vsake žive celice, sestavljajo pa tudi hormone, encime, protitelesa in življenjske sokove. Pomembne so za zaščito telesa in za njegovo delovanje.

  • Blagostanje

    je splošna ocena kvalitete življenja, kamor štejemo zadovoljstvo z življenjem, občutek sreče, osebnostno rast in smisel življenja.

  • Bolečinski sindromi

    Skupina kroničnih sindromov (kronična bolečina v medenici, hrbtenici, fibromialgija, revmatoidni artritis ipd.), kjer naj bi bila prisotna povečana občutljivost bolečinskih živčnih poti in s tem zmanjšan bolečinski prag. Bolečinski sindromi se slabo odzivajo na standardne oblike zdravljenja in potrebujejo multidisciplinarno obravnavo.

  • Diabetes/sladkorna bolezen

    Stanje stalno zvišane ravni glukoze v krvi. Nastane zaradi pomanjkanja hormona inzulina ali zmanjšanja odzivnosti celic na njegovo prisotnost.

  • Fizična zmogljivost

    Zmogljivost za fizični (športni) napor. Je osnova zdravstvene zmogljivosti, ki jo pridobivamo z ustrezno športno vadbo. Če brez težav zmoremo večji fizični napor, je naše telo pripravljeno na obremenitve.

  • Frustracija

    je osebnostna lastnost, ki se kaže v odpornosti na neuspeh ali kakšno drugo frustracijo. Je sposobnost aktivnega in pozitivnega spoprijemanja z neprijetnimi in stresnimi situacijami, ne da bi bil posameznik preveč prizadet.

  • Frustracijska toleranca

    stopnja do katere lahko posameznik prenese neprijetne situacije, ne da bi ob tem neprimerno odreagiral (npr.: z jezo, jokom, žaljivkami, agresijo, umikom vase…).

  • Hipnoza

    je znanstvena metoda za katero je značilno zoženje pozornosti in večja dovzetnost za terapevtove sugestije. Hipnoza je stanje spremenjene zavesti, ki vsebuje usmerjeno pozornost in koncentracijo, povečano sugestibilnostjo in zmanjšano zunanjo zavestnost.

  • Homeostatska šibkost

    Fiziološki sindrom, ki ga spremlja zmanjšana homeostatska rezerva in manj učinkovita nevtralizacija stresorjev zaradi šibkejših in slabše organiziranih fizioloških mehanizmov. Posledica je povečana dojemljivost za neugodne spremembe in s tem povečana možnost zdravstvenih zapletov.

  • Homeostaza organizma

    Stabilnost notranjega okolja telesa, ki jo organizem vzdržuje kljub vplivu različnih dejavnikov. Fiziološko organizem tako ostane v optimalnem, stabilnem stanju za življenje.

  • Imunski sistem

    Obrambni mehanizem telesa, ki nas ščiti pred okužbami. Sestavljajo ga imunske celice ter imunska tkiva in organi (bezgavke, vranica, mandlji, priželjc). Imunske celice so zmožne učinkovito prepoznavati in uničevati mikrobe, ki vdrejo v organizem.

  • Intervalna vadba

    Intervalna metoda je oblika vadbe za vzdržljivost, kjer se izmenično izvajata aktivnost in odmor. Obremenitev določimo s številom intervalov, intenzivnostjo in trajanjem posameznega intervala in odmora. Odmore ločimo na pasivne kjer mirujemo ali aktivne kjer aktivnost nadaljujemo z manjšo intenzivnostjo. Tovrstna vadba je primerna za vse, ki želijo izboljšati vzdržljivost in je praviloma bolj intenzivna od neprekinjenih oblik vadbe. Preberi več.

  • Izgorelost

    je skupek različnih simptomov, ki se kažejo v negativnem telesnem in čustvenem funkcioniranju, predvsem pa na področju vedenja in mišljenja. Izgorelost je tudi en izmed pogostih vzrokov za nastanek psihosomatskih obolenj.

  • Jutranji pulz

    Jutranji pulz je frekvenca srčnega utripa (FSU) v mirovanju. Izmerimo ga zjutraj takoj ko se zbudimo. Preberi več.

  • Kalorija

    ali kilokalorija (kcal), je merska enota za energijo. Pove, kolikšna količina energije se v organizmu sprosti iz zaužite hrane kot vira hranilnih snovi, ki telesu zagotavljajo energijo. Izkoristek iz razgradnje ogljikovih hidratov in beljakovin je približno 4 kcal na gram, iz maščob 9 kcal na gram in izkoristek alkohola je 7 kcal na gram.

  • Kognitivna anksioznost

    je miselna anksioznost in se najpogosteje kaže v negativnih mislih, zaskrbljenosti in dvomu.

  • Konstruktivni načini

    učinkoviti, dobri načini soočanja s stresom. Običajno so učinkoviti načini soočanja s stresom usmerjeni v reševanje vzroka stresa.

  • Koristi telesne vadbe

    Redna telesna vadba vpliva na boljše splošno počutje, ohranjanje mišične mase in povečanje telesne zmogljivosti (moči, vzdržljivosti, gibljivosti). Vpliva na uravnavanje telesne teže in višje kardiorespiratorne sposobnosti. Vpliva na srce, ožilje in dihalne poti.

  • Krožna vadba

    Je vadba pri kateri si vaje sledijo v točno določenem zaporedju. Ko zaključimo eno serijo (izvedemo vse vaje, ki smo jih predvideli) začnemo novo serijo. Krožno vadbo običajno sestavlja 8 do 12 vaj, ki jih izvedemo v dveh do treh serijah. Obremenitev določimo časovno, tako da določimo čas obremenitve in čas odmora (glej minutni cikel). Večinoma uporabljamo tovrstno vadbo, za razvoj moči pri netreniranih posameznikih oz. kot pripravo na intenzivnejšo vadbo za moč. Preberi več.

  • Maščobe

    so energijska hranilna snov. Z uživanjem maščob telesu zagotavljamo tudi ustrezno količino v maščobi topnih vitaminov (A, D, E, K) ter esencialne maščobne kisline. Maščobe delimo na enostavne (estri glicerola in višjih maščobnih kislin) in sestavljene (npr. lecitin, holesterol in karotenoidi).

  • Minutni cikel

    Je tipičen časovni interval ene minute v katerem se izvedeta faza obremenitve in faza odmora. Običajno ga uporabljamo pri določanju obremenitve krožne vadbe. S povečevanjem faze obremenitve se posledičo zmanjšuje tudi faza odmora in obratno. S podaljševanjem faze obremenitve (smiselno do 35 sekund) stopnjujemo intenzivnost vadbe.

  • Načrtovanje športne vadbe

    Načrtovanje športne vadbe pomeni razvrščanje vadbenih sredstev in količin znotraj izbranega vadbenega obdobja za dosego določenega cilja. Pri načrtovanju moramo biti pozorni na morfološki, motorični in funkcionalni status posameznika, na njegovo zdravstveno stanje in motivacijo.

  • Napor

    Napor je odziv organizma na obremenitev. Pomembno je to, da različni posamezniki različno reagirajo na obremenitev.

  • Nekonstruktivni načini

    so neučinkoviti ali manj učinkoviti načini soočanja s stresom. Običajno so nekonstruktivni načini soočanja usmerjeni stran oz v izogibanje od vzroka stresa.

  • Neprekinjena vadba (kontinuirana vadba)

    Neprekinjena vadba je oblika vzdržljivostne vadbe pri kateri izvajamo določeno gibanje z isto intenzivnostjo dlje časa brez postankov. Intenzivnost lahko določimo kot delež VO2max, delež največje srčne frekvence, kot mehansko moč ipd. Preberi več.

  • Nordijska hoja

    Nordijska hoja je hoja s posebno oblikovanimi palicami, ki služijo kot opora. Gibanje rok in nog je usklajeno in je podobno gibanju smučarjev tekačev. V zadnjem času je to zelo priljubljen način vadbe, saj za razliko od navadne hoje v vadbo vključuje tudi zgornji del telesa.

  • Obremenitev

    Obremenitev je opredeljena s tipom (vadba za moč, vzdržljivost, gibljivost,...), količino (število ponovitev, čas trajanja, pretečena razdalja,...) in intenzivnostjo vadbe (frekvenca ponovitev, trajanje odmora,...).

  • Ogljikovi hidrati

    Z ogljikovimi hidrati zagotavljamo organizmu potrebno energijo. Glede na število molekul jih delimo na enostavne (monosaharide - npr. grozdni in sadni sladkor) in sestavljene (disaharide - npr. jedilni in mlečni sladkor ter polisaharide - npr. škrob in vlaknine). Ogljikove hidrate moramo zagotavljati predvsem z živili, ki vsebujejo škrob.

  • Osebnost

    je celostni vzorec relativno trajnih značilnosti, po katerih se posamezniki razlikujejo med seboj. Osebnostne značilnosti so tiste, ki prihajajo do izraza v različnih situacijah in časih, te značilnosti pa se pri vsakem posamezniku enkratne. Osebnost je relativno trajna in edinstvena celota duševnih, vedenjskih in telesnih značilnosti posameznika.

  • Osebnostna čvrstost

    je osebnostna lastnost, od katere je odvisno, koliko stresa lahko oseba prenese brez negativnih posledic.

  • Posthipnotične sugestije

    so stavki in sugestije, ki jih hipnoterapevt posreduje posamezniku v stanju hipnoze.

  • Prehranjevalne navade

    Pojem prehranjevalna navada ali prehranjevalni vzorec pomeni, kakšen je način prehranjevanja posameznika, neke skupine ali družbe kot celote. Prehranjevalne navade vključujejo izbor in količino živil ali hrane, ki jo uživamo, delež posameznih živil v prehrani, način priprave hrane in pogostost ter razporejenost uživanja posameznih obrokov hrane prek dneva.

  • Prehranski dnevnik

    je metoda za ugotavljanje vzorca prehranjevanja, s katero ugotavljamo dnevni energetski vnos ter delež makro hranil in mikro hranil. Pri tej metodi posameznik določeno obdobje živilo ali jed, ki jo namerava zaužiti količinsko oceni in nemudoma zabeleži v dnevnik.

  • Prehranski status

    Podhranjenost in prehranjenost igrata pomembno vlogo pri obolevnosti in umrljivosti, zato je ocena prehranskega statusa temelj prizadevanja za izboljšanje zdravja posameznika in prebivalstva. Poznamo štiri glavne pristope za oceno stanja prehranjenosti:
    - Antropometrija, ki meri dimenzije in sestavo človeškega telesa,
    - Biomarkerji, ki ponazarjajo vnos hranil ali vpliv vnosa hranil,
    - Klinična ocena, ki ugotovi klinične posledice neuravnoteženega vnosa hranil,
    - Prehranska ocena, ki ocenjuje hrano in / ali vnos hranil.

  • Predstavljanje

    ali vizualizacija. Je miselno predstavljanje pri katerem si posameznik zavestno in prostovoljno predstavlja neke situacije, dogodke, osebe in mnoge druge predstave. Lahko gre za ponovno predstavljanje neke izkušnje, ki jo posameznik generira iz spominskih predstav. Predstavljanje je zelo učinkovita oblika mentalnega treninga in jo pogosto uporabljajo tudi športniki, na primer smučarji.

  • Pritisk v trebušni votlini

    Pritisk v trebušni votlini je mehanizem za razbremenitev in povečanje stabilnosti ledvenega dela hrbtenice. Pritisk deluje v smeri nasprotno sili stiskanja ledvenega dela hrbtenice. Nahaja se pred hrbtenico, kar pomeni, da povzroča navor v isti smeri kot iztegovalke hrbta, zaradi tega le-te razvijejo manjšo silo kot brez pritiska. Iztegovalke spadajo med glavne dejavnike obremenitve hrbta, kar pomeni še dodatno zmanjšanje pritiska na ledvena vretenca.

  • Psihodiagnoza

    psihodiagnoza je znanstveno utemeljen opis psiholoških stanj in značilnosti posameznika. V primeru A-LIFE psihodiagnoza temelji na podatkih pridobljenih z analizo vprašalnikov.

  • Psihosocialna zmogljivost

    Osebnostni in socialni temelji, ki nam omogočajo samostojno in odgovorno skrb za svoje življenje in zdravje.

  • Relaksacijske vaje

    so vaje sproščanje. Poznamo več vrst relaksacijskih vaj, od dihalnih vaj, do globoke relaksacije, kot je avtogeni trening ali hipnoza. Namen relaksacijskih vaj je telesna in mentalna sprostitev.

  • Samonadzorovalni mehanizmi

    so mehanizmi in človekove osebnostne lastnosti, ki so zadolženi za nadzorovanje čustvenih stanj, razpoloženj in odzivov posameznika.

  • Samopodoba

    je celota predstav, stališč, potez, lastnosti, mnenj, ki jih posameznik pripisuje samemu sebi. Je predstava o sebi, ki je lahko je pozitivna ali negativna. Formira se že v otroštvu preko interakcije s pomembnimi drugimi. Samopodoba ima velik vpliv na lastno obnašanje. Osebnost je to kar smo in samopodoba to kar mislimo, da smo.

  • Samozaupanje

    je stopnja do katere posameznik zaupa, da bo z lastnim delom, sposobnostjo ali trudom bil sposoben doseči zastavljen cilj. Gre za stopnjo zaupanja vase in v svoje sposobnosti.

  • Sistem obrambe

    sistem obrambe pred stresom vključuje različne osebnostne karakteristike, ki so ključnega pomena pri soočanju s stresom. Sestavljen je iz osebnostne čvrstosti, anksioznosti, samozavesti in načini soočanja s stresom.

  • Somatska anksioznost

    je telesni vidik anksioznosti, ki se odraža na telesnem nivoju. Za somatski vidik anksioznosti so značilni podobni simptomi kot pri stresu; hitrejše bitje srce, nemir, napetost, pospešeno in plitvo dihanje…

  • Strategije soočanja s stresom

    so načini kako in na kakšen način se posameznik spoprime s stresom. Strategije so lahko zelo različne in so seveda odvisne tudi od same stresne situacije. Na splošno pa je za vsakega posameznika značilen vzorec soočanja s stresom.

  • Stres

    Stanje, v katerem je ogrožena homeostaza organizma zaradi zunanjih ali notranjih stresorjev. Ocena posameznika pa je tista, ki ovrednoti stres kot izziv ali grožnjo.

  • Stresni profil

    stresni profil je psihodiagnostičen profil posameznikove obrambe pred stresom, trenutnega stresnega stanja in stresnosti okolja. Izdelan je na podlagi zanesljivih in veljavnih psiholoških vprašalnikih.

  • Tekaška obutev

    Tekaška obutev je zelo pomemben rekvizit pri športu, še posebno pri teku, saj blaži sile, ki nastajajo v stiku s podlago. Izjemno pomembno je imeti dobro tekaško obutev prilagojeno obliki stopala.

  • Trenažer

    Je naprava namenjena vadbi za moč. Prednost uporabe trenažerjev je v tem, da nam omogoča dobro kontrolo gibanja v posameznih sklepih. Zaradi tega so tovrstne aparature zelo primerne pri rehabilitaciji ali za razvoj posameznih mišičnih skupin. Poleg tega pri trenažerjih lahko zelo enostavno prilagajamo obremenitev. Preberi več.

  • Vadba po postajah

    Vadba po postajah je najbolj pogosta in učinkovita organizacijska oblika vadbe za moč. Običajno vključuje vaje s trenažerji, ročkami in drogom. Od krožne vadbe se razlikuje po tem, da izvedemo vse serije ene vaje predno preidemo na naslednjo vajo. Kontrola obremenitve je s tem bistveno boljša in držaljaj na mišico večji. Preberi več.

  • Vadba za gibljivost

    Gibljivost je sposobnost izvajanja gibov z veliko amplitudo. Ločimo aktivno od pasivne gibljivosti. Pri aktivni gibljivosti dosežemo največjo amplitudo giba s pomočjo lastnih mišic. Pri pasivni gibljivosti dosežemo največjo amplitudo giba s pomočjo zunanje sile.

    Gibljivost izboljšujemo s pomočjo različnih tehnik raztezanja mišic. Pri zdravih ludeh se najbolj uporabljajo metode statičnega raztezanja.

  • Vadba za moč

    Moč je fizikalno opredeljena kot sposobnost opravljanja dela v nekem času. Moč kot motorična sposobnost ima več razsežnosti. S pomočjo krčenja mišic proizvedemo navor, s katerim premagujemo zunanje sile, ki deluje na naše telo. Obstaja več delitev moči, najbolj smiselna je funkcionalna, ki deli moč na največjo, hitro in vzdržljivost v moči.

    Izvajamo jo v obliki skupine vaj, s pomočjo katerih določamo mišice oziroma dele telesa, na katere želimo vplivati, z velikostjo bremena, številom ponovitev, odmori in načinom izvajanja ponovitev pa vplivamo na vrsto spremembe. Preberi več.

  • Vadba za ravnotežje (senzorično-motorična vadba)

    Vadba za ravnotežje je povezana z izboljšano koordinacijo delovanja mišic in posledično tudi boljše ravnotežje. Gibanje postaja natančnejše, sklepi so bolj stabilni, kar vpliva tudi na zmanjšanje poškodb.

  • Vadba za vzdržljivost

    Vzdržljivost razvijamo s pomočjo dolgotrajnih naporov. Pri tem se običajno poslužujemo cikličnih gibanj kot so na primer hoja, tek, kolesarjenje, plavanje. S tem vplivamo na izboljšanje delovanja srčno-žilnega sistema, mišični vzdržljivosti in kontroli telesne mase. Preberi več.

  • Vadbena enota

    Vadbena enota je najmanjša organizirana skupina vaj, ki je namenjena enkratni izvedbi. Praviloma vsebuje eno ali več, sorodnih vsebin. Dnevno izvedemo eno ali več (primerno za trenirane športnike) vadbenih enot. Vadbena enota ima svojo strukturo, ki jo sestavljajo uvod ali ogrevanje, glavni del in umirjanje. Preberi več.

  • Vegetativno/avtonomno živčevje

    Del živčevja, ki uravnava življenjsko pomembne fukcije organizma, kot so srčni utrip, dihanje, krvni tlak, prebava in presnova. Ključno je pri vzdrževanju homeostaze notranjega okolja organizma in ni pod zavestnim nadzorom posameznika.

  • Vizualizacija

    ali miselno predstavljanje je predstavljanje pri katerem si posameznik zavestno in prostovoljno predstavlja neke situacije, dogodke, osebe in mnoge druge predstave. Lahko si ponovno predstavljanja neke izkušnje, ki jih generira iz spominskih predstav. Predstavljanje je zelo učinkovita oblika mentalnega treninga in jo pogosto uporabljajo tudi športniki, na primer smučarji.

  • Vrste mišičnega naprezanja

    Mišično naprezanje ločimo na koncentrično, ekscentrično, izometrično in ekscentrično-koncentrično naprezanje. Pri koncentričnem naprezanju se mišica napenja in se mišična pripoja približujeta. Pri ekscentričnem naprezanju se mišica napenja ampak se pod vplivom velikega bremena mišična pripoja oddaljujeta. Pri izometričnem naprezanju se mišica napenja, oddaljenost pripojev ostaja nespremenjena. Ekscentrično-koncentrično naprezanje pa ni le kombinacija zgoraj navedenih naprezanj ampak predstavlja novo kvaliteto gibanja, kjer se napeta mišica najprej raztegne, da lahko v koncentričnem delu izkoristi shranjeno elastično energijo v raztegnjenih tkivih.

  • Zanos

    stanje zanosa je mentalno stanje, pri katerem je posameznik popolnoma vpleten v to, kar počne, je maksimalno osredotočen na določeno aktivnost in je v dejavnosti zelo uspešen. Gre za obliko zelo močne notranje motivacije.

  • Zdravstvena rezerva

    Rezerva fizioloških funkcij, da lahko brez izčrpanja prenesejo dodatne obremenitve. Zdravstveno rezervo sestavljajo fizična zmogljivost, zdravstvena zmogljivost in psihosocialna zmogljivost.

  • Zdravstvena zmogljivost

    Lastnost našega organizma (organov in organskih sistemov), da je kljub občasnim obremenitvam zmožen ostati razmeroma brez težav.